Kako smo dobili pralni stroj

Pranje perila je bilo eno najtežjih gospodinjskih opravil. Oče se je trudil, da bi mami olajšal to delo. V kleti je uredil pralnico. Po vzgledu pralnic v blokih na Čečovju je postavil betonsko korito in kupil kotel – alfo za prekuhavanje perila. Kljub temu je bilo delo naporno od drgnjenja perila do ožemanja. Zvečer je perilo namočila in potem ves naslednji dan imela delo s pranjem. Danes si sploh ne morem predstavljati, kako bi shajala brez pralnega stroja.

Prvi pralni stroj v Sloveniji in takratni Jugoslaviji je bil narejen serijsko v Trbovljah v tovarni Elektrostandard. Polnil se je od zgoraj in imel ločeno enoto za ožemanje. Kmalu pa ga je s trga izrinil superavtomatski, ki se je polnil od spredaj. Izdelovati so ga začeli leta 1964.

Tega prvega pralnega stroja se spominjam.V začetku šesatdesetih se nam je začel standard počasi boljšati. Dobili smo elektriko, nato še vodovod. takrat sem bila desetletna deklica, vsi drugi sorojenci pa že odraščajoči, najstarejši že zaposlen. Starša sta bila napredna in razgledana. Razmišljala sta o nakupu sodobnih aparatov. Čisto demokratično sta dala na glasovanje družinskim članom izbiro: ali kupimo pralni stroj ali televizor. Seveda je za pralni stroj bila samo mama, vsi ostali pa za televizor.

Tako smo dobili televizor. Bil je v lesenem ohišju, znamke RR Niš. Kot nalašč smo ga dobili v torek in ob torkih ni bilo oddaj, Izjemoma je tisti torek bil jugoslovanski vojni film Saša. Meni je to bilo veliko razočaranje. Ob pripovedovanju in opisovanju televizije in kako se slike gibljejo, sem si predstavljala živobarvne slike, zdaj je pa tu nekaj črnobelega, govorili so srbohrvaško, da nisem nič razumela.

Kmalu je bilo vse več slovenskih oddaj, hkrati pa nam je srbohrvaščina postala bolj razumljiva. Program je bil tam nekje od šeste ure zvečer pa do okoli desete. Gledali smo vse od prve do zadnje oddaje. Ob nedeljah je k nam prihajal gledati TV moj bratranec, ki se je navduševal nad nogometom – pa smo še mi gledali tekme, čeprav nas niso zanimale.

Kaj pa pralni stroj? Naš oče je zelo spoštoval mamo in jo imel rad. Vedel je, kakšno težaško delo je pranje perila in je naslednji mesec brez družinskega glasovanja kupil pralni stroj, ki ni bil niti približek današnjim. Ožemanje je bilo skoraj ročno s pomočjo dveh valjev. Kljub temu pa je bilo pranje z njim veliko lažje.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor