Zabava ali nasilje

Pri zaznavanju  nasilja nad ženskami je še vedno prisotnih preveč stereotipov in predsodkov. Na misel mi je prišla šala: Dve kokoši bežita pred petelinom. Prva reče drugi: Dajva še en krog, da ne bo mislil, da sva lahki. Morda tudi zaradi takšnih stereotipov, da ženska zavrne moškega le navidez, ker hoče biti fina, nismo dovolj pozorni in ne jemljemo resno nasilja. Sprašujem se, ali s o v primeru športnrga dneva v Atlantisu pred petimi leti, ko naj bi fanta trpinčila dve dekleti, prisotni vrstniki in odrasli mislili, da se mladina tako zabava. Ne bi smeli. Vsaj preveriti bi morali.

Podobno je bilo z nasiljem v družini. Pred približno dvajsetimi leti je Slovenija sprejela svoj prvi zakon o nasilju v družini. Pri odkritem in prijavljenem nasilju je ničelna toleranca. Obstajajo protokoli ravnanja in več možnih ukrepov za zaščito žrtve. V vseh regijah imajo centri za socialno delo posebej usposobljene specialiste  za delo na področju družinskega nasilja.

Pred tem zakonom, v preteklosti, je policija posegla v družino le, če je prišlo do hujših telesnih poškodb, sicer so rekli, da gre pač za družinske zadeve. Će je pijan mož razgrajal, pa je s tem kršil javni red in mir. Navadno so ga odpeljali na policijsko postajo, kjer je bil pridržan do streznitve. Pa tudi zakonci  marsikdaj niso marali vmešavanja.  Oče mi je pripovedoval o dogodku izpred mnogih let: V trgu se je iz neke hiše razlegalo kričanje, dalo se je razbrati, da mož pretepa ženo. Pred to hišo je stal očetov znanec in poslušal dogajanje . Oče ga je pozval, da skupaj vstopita in branita žensko, saj jo bo sicer mož ubil.  Znanec ga je zavrnil. Pojasnil je, da je v preteklosti posredoval, a sta ga oba mož in žena napadla, da naj se ne vmešava v njune zasebne zadeve, zdaj pa raje posluša predstavo. 

        Foto: Pixabay 

Dodaj odgovor