Zakaj se jezimo

Ali ste kdaj pomislili, da v vašem življenju prevladuje določeno čustvo? Morda se venomer jezite. Ljudje okoli vas so nemogoči, politika je pod kritiko, na oblasti so tisti, ki jih niste volili. Morda niti zdravnika nimate izbranega, ker vas tako ne bi korektno zdravil. Morda se v tem opisu prepoznate ali pa poznate koga, ki se pritožuje čez vse. Upam, da spadate v drugo skupino med tiste, ki so polni življenja, aktivni v društvih, vedno prijazni, optimistični. Se veselijo, ker je sonce in se veselijo, ko je dež. Zdravstvenih težav, ki jih prinesejo leta, ne priznavajo, na hitro brez dramatiziranja skočijo k zdravniku in pridno jemljejo zdravila ter trdijo, da so zdravi. Trudijo se pomagati drugim. Tudi znajo poskrbeti zase, delajo to, kar jih veseli. Tem drugim je veliko lepše in tudi ljudje se raje družijo z njimi

To, da smo ljudje, pomeni, da imamo vrsto čustev, prijetnih in manj prijetnih. Razumljivo je, da ne moremo biti ves čas srečni. Lahko pa marsikaj naredimo, da bo lepše nam in ljudem, ki so z nami. Določena razmišljanja so povsem nesmiselna in škodljiva. Če samo pomislim, kako radi razpravljajo o politiki. Poglejte kakšno “domoljubno” skupino na družabnem omrežju – na enem mestu je zbrana množica jeznih ljudi, ki ne premorejo niti ene prijazne besede. Vsak zase bi bil edini najboljši politik, ki edini ve, kaj bi bilo prav za državo in državljane. Če se pritožujete nad državo, politiko, sistemom, povejte, kaj imate od tega. Zaradi jeze ne vidite sončnega dneva, ne vidite svojih dragih ob sebi, ker vso energijo usmerjate tja, kjer tako ali tako ni v vaši moči, da bi kaj spremenili. Znanstveno dokazano je, da čustva vplivajo na telesno zdravje. Konstanten stres in jeza botrujeta srčno-žilnim boleznim in še kakšnim. Pomislite, ali se splača pridelati si povišan krvni tlak zato, ker ni predsednik tisti, za katerega mislite, da je pravi, medtem ko ta isti politik sploh ne ve, da obstajate.

Pisala sem že o tem, kaj storiti za več sreče in boljše počutje. Določenim občutkom se ne moremo izogniti, lahko pa jih razumsko nevtraliziramo. Bolj ko se staramo, bolj se soočamo z dokončnostjo. Mlad človek ima praviloma vse možnosti odprte: lahko se šola, spremeni poklic, zamenja partnerja, si ustvari novo družino. Naenkrat pa ugotoviš, da je tvoj čas minil. Že, ko začnejo umirati starši ter strici in tete se soočiš z dokončnostjo. Nisi izpolnil zadnje želje, ker nisi vedel, da je bila zadnja in ta želja ti obleži na duši, dokler da si odpustiš in si dopoveš, da bi ti tudi tvoji dragi odpustili, da jim nisi ustregel. Pomembno je, da znamo odpustiti sebi in drugim.

Marsikdaj obžalujemo slabe odločitve. Mislim, da je svobodna volja nekaj zelo varljivega. Razmislite o kakšni pomembni odločitvi. Če pretehtate vsa dejstva in okoliščine, boste verjetno ugotovili, da ste se tako odločili, ker drugače ni bilo možno. Kar nam življenje prinese, je prav, da sprejmemo. Poglejmo, kaj nam je še ostalo in to negujmo. Skrbimo za zdravje. Veselimo se vsakega dneva, ki ga lahko preživimo s svojimi dragimi. Bodimo hvaležni za to, da smo in da imamo ljudi, ki nas imajo radi in da lahko komu tudi kaj dobrega storimo.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor