Zakaj pljuvajo po socialnih delavkah

V prvih letih po drugi svetovni vojni se je pričakovalo, da sčasoma socialno delo ne bo potrebno, ker bo socialistična ureditev s popolno zaposlenostjo in humanimi odnosi med ljudmi poskrbela, da ne bo socialnih problemov, kot so rekli.  Pa so se motili. V začetku petdesetih let preteklega stoletja so v Ljubljani ustanovili Višjo šolo za socialne delavce.  V letih 1986-87  so pričeli s podiplomskim študijem, ki je bil prvi korak k preoblikovanju v Visoko šolo za socialno delo in kasneje v Fakulteto za socialno delo.

Študijski program je bil ves čas zanimiv, saj zajema področje prava, sociologije, antropologije, psihologije, pedagogike, psihopatologije, sosialne patologije pa tudi čisto specifične metode socialnega dela,  Socialno delo pa je zahtevno in odgovorno. Zato morajo socialni delavci in socialne delavke imeti res veliko znanja, čut za sočloveka in željo pomagati. Po diplomi in po končanem pripravništvu pa morajo opraviti še strokovni izpit in izpit iz upravnega postopka.

O socialnem delu vedo vsi vse. Vsak posameznik, radijska voditeljica, novinarka, politik – vsi imajo vsak svoje stališče o neki družinski tragediji, o skrbi za otroke ali kakršnikoli drugi socialni zadevi, ki je prišla v javnost. Vsak bi nekako drugače poskrbel za ljudi v stiski, kot pa so to naredile socialne delavke.Smola je, da ljudje, ki javno razglašajo svoje odlične rešitve, ne poznajo vseh dejstev, niti vseh življenjskih okoliščin, kakor tudi ne objektivnih in zakonskih možnosti. Socialni delavci pa molčijo. Zakaj? K molku jih zavezuje Kodeks etičnih načel v socialnem varstvu, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Zakon o socialnem varstvu in še kaj. Ne smejo povedati tega, kar vedo o  konkretnem primeru predvsem zato, ker bi razpravljanje o stiskah  udeležence stigmatiziralo.

Tako javnost poleg očitkov nestrokovnosti pogosto pripisuje socialnim delavkam tudi neustrezne osebnostne lastnosti – po eni strani naj bi okrutno odvzemale otroke, po drugi strani pa z  visokimi denarnimi pomočmi podpirajo nedelo in zapravljajo davkoplačevalski denar.

Tu je pa še eno dejstvo, ki ga javnost spregleda,  Po zakonu so strokovni delavci centrov za socialno delo tudi drugi poklicni profili;  “Strokovni delavci so tudi delavci, ki so končali višjo ali visoko šolo psihološke smeri, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne, sociološke, zdravstvene smeri – smer delovne terapije in teološke smeri z ustrezno specializacijo ter imajo eno leto delovnih izkušenj na področju socialnega varstva, opravljeno pripravništvo in strokovni izpit po tem zakonu”,  kot določa 69. člen Zakona o socialnem varstvu. To pomeni, da je strokovni delavec CSD lahko tudi po poklicu teolog, pravnik, sociolog, delovni terapevt, upravni organizator, psiholog.

Torej, zakaj pljuvajo po tem poklicu? Mislim, da zato, ker ne poznajo. Tisti, ki so bili uporabniki in so dobili ustrezno pomoč pa tudi molčijo, ker se sramujejo preteklih stisk.  Res pa se napake tudi dogajajo. Do medijsko odmevnih situacij po mojem mnenju tudi ne bi prihajalo ali zgolj izjemoma, če bi strokovni delavci upoštevali vse udeležene in se z njimi pogovarjali toliko, kot je potrebno in ne toliko kot je predpisano in plačano. To govorim iz lastnih izkušenj. Če je bilo potrebno sem si vzela čas za moje občane kadarkoli ne glede na uradne ure.

 

 

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor