Ženska in avto

Na FB sem prebrala naslednjo šaljivo objavo “Star Štajerski pregovor pravi, avto in pes morta bit nemška.” Ne vem, zakaj bi se s tem strinjala, saj sem bila zelo zadovoljna z Renaultom, psička, ki smo jo imeli nadvse radi, pa je bila mešanček s sledmi pritlikavega pinča. Avtor gornjega zapisa je seveda moški. Spomnil pa me je na pripetljaj, ko sem hotela kupiti avto in sem se razgledovala tudi po Volkswagnu.

Bilo je v času, ko še nisi mogel dobiti vseh informacij na internetu. Malo sem pobrskala po reviji Avto magazin in po Motoreviji, potem pa sem šla še v prodajalno avtomobilov. Hotela sem kupiti majhen avtek z dobrim pospeškom. Potrebujem ga predvsem za krajše vožnje po Koroški. Pri mestni vožnji se mi zdi pomembno, da lahko hitro speljem.

Poiskala sem Volkswagnov avtosalon. Prodajalcu sem povedala, da me zanima njihov Fox. Poleg cene me je zanimal podatek o porabi bencina pri mestni vožnji in na daljše razdalje, predvsem pa pospešek. Prodajalec je prijazno vzel prospekte in mi začel razlagati, v kakšnih barvah je na voljo, pa kako krasno oblazinjenje ima. Ko sem še kar vztrajala, da me zanima pospešek, mi je odgovoril, da moram vedeti, da njihovi avtomobili pač niso poskočni. Seveda sem potem šla spet na Avtoservis, kjer sem kupila že predhodne avtomobile. V prodajalni so imeli sivega Twinga, ki se mi ni zdel prav nič lep, vendar je imel lastnosti, kot sem jih želela in naslednji dan sem ga lahko odpeljala. Najpomembnejše pa je bilo to, da me je prodajalec sprejemal kot kompetentno stranko in ne kot kupčevo ženo, ki ji je pri avtu pomembna samo barva in oblazinjenje.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor