Živahnost in neodgovorni starši

ADHD ali hiperaktivnost ne obstaja. To si je izmislila farmacija, da služi na račun zdravja otrok. Tako nekako sporoča dolg članek, ki se nezadržno širi po internetu. Avtor pa je bloger, ki samege sebe označuje kot blogerja, satirika, novinarja, … Ni navedel, da bi kdaj študiral medicino, niti psihologijo ali kaj podobnega.

Najprej poglejmo zaroto farmacije. Ali ste bili pozorni, koliko cenejša so zdravila, ki so na recept, kot pa tista ki so v prosti prodaji. Z zdravili na recept farmacija ne bo obogatela. Ocenjujem, da prinašajo lepe denarce razna prehranska dopolnila in zelišćni pripravki. Zdravil za hiperaktivnost ne morete prosto kupiti.

Kar pa zadeva hiperaktivnost otrok – motnja je ali pa je ni. Vprašanje je, ali je potrebno otroka umiriti z Ritalinom, ali pa hiperaktivnost nikogar ne moti. Žal se še vedno najde kdo, ki misli, da je potrebno uporabiti kuhalnico na otrokovi zadnji plati, pa bo mir.

Hiperaktivnosti ni mogoče spregledati. Tu ne gre za nagajivost, pač pa za težave s koncentracijo in potrebo po gibanju. Tudi otrok, ki je v razredu ves preplašen zaradi drugih motenj in si ne upa vstajati ter se sprehajati po razredu, ima lahko ADHD. Domov iz šole pride s počečkanim zvezkom, z razdrobljeno radirko, pobarvanimi prsti… Njegova hiperaktivnost je omejena na prste, na izvajanje učitelja pa se prav tako ne more koncentrirati.

Učiteljice in učitelji so različni. Nekateri zahtevajo, da so otroci pri miru, drugim je všeč, če so bolj živahni. Hiperaktivnost je motnja takrat, ko moti normalno delo.

Starši hiperaktivnega otroka in otroka s kakršnimikoli psihičnimi težavami so v veliki stiski. Otrok ni tak, kot se pričakuje. V šoli poslušajo pritožbe. Strokovna služba postavi diagnozo oziroma domnevo, za kakšno motnjo gre. Med drugim svetujejo tudi obisk pedopsihiatra, vendar pred njim priporočajo bioenergetika. Pred psihiatrijo svarijo vsi. Nekateri predlagajo, da se otroku “izpraši hlače”, pa bo znal ubogati. Spet drugi pravijo, da je potrebno prestaviti posteljo na drugi konec sobe. Priporočajo diete.

Starši poznajo razne zgodbe o psihiatriji, ki je uničila ljudi in danes ti posamezniki svetujejo ter prodajajo svoje življenjske resnice. Starši tudi poznajo moč psihiatrije, vedo za zakon, ki omogoča psihiatrično zdravljenje brez privolitve. Tolažijo se, da z njihovim otrokom ni tako hudo, da ne potrebuje Risperdala niti Ritalina dokler, da je tako hudo, da pristanejo na vse v upanju, da bi se morda le še dalo pomagati.

Razni takšni članki in laični zapisi, modrovanja pa samo dodatno otežujejo že tako težko življenje z otrokom, ki ima psihične težave. Dodatno daje staršem upanje, da je z otrokom vse v redu, hkrati pa tiste starše, ki iščejo pomoč, stigmatizira. Vemo, da ljudje – tako znanci in prijatelji kot marsikdo v šolstvu krivijo napačno vzgojo in starše. Pred nedavnim sem brala članek iz leta 1984 v strokovni reviji za medicinske sestre, kjer navajajo, da so starši krivi za avtizem in razne druge psihične motnje otrok.

Takole bom rekla- kdor ima zdravega otroka, naj bo srečen, da mu ni potrebno izkusiti življenja s psihičnimi motnjami in naj ne modruje, kaj bi morali starši napraviti. Jasno je, da hočejo starši svojemu otroku le najboljše in ravnajo tako kot zmorejo in znajo. Dokler nisi sam v določeni situaciji, so rešitve zelo enostavne. Avtor bloga, ki trdi, da je ADHD izmišljotina, zagotovo še ni videl otroka s takimi psihičnimi motnjami, ki zahtevajo zdravljenje. Tudi on bi prosil, da dajo njegovemu otroku zdravila, če bi bila motnja dovolj huda.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor